David Zupančič se v svoji tretji knjigi vrača med zidove bolnišnice, v kateri dela, kadar ne piše knjig. Branje je še privlačnejše, ker je v besede prenesel velik del sebe, skozi razmisleke o vsakdanjem življenju in njegovih vijugavih poteh.Duhovita, včasih pa tudi ganljiva in pretresljiva zgodba prinaša anekdote, razmisleke in utrinke iz ambulant in bolniških sob, v katerih se odvija življenje, kot bi ga gledali po televiziji. Vmes pa se nam avtor kot še nikoli doslej razkriva tudi sam.